| hesi-arrezife | koralni greben Po obliki podolgovat nanos koral v pasu plime in oseke, ki leži vzporedno z obalo, a je od nje ločen s široko in globoko laguno, oziroma prelivom. Korale so sprva nastajale na izravnanem površju, nato je ob dvigovanju morske gladine po koncu zadnje ledene dobe morje poplavilo to od valov erodirano površje, vendar so se korale dvigovale hkrati z morsko gladino in tako ustvarile debele plasti, ki jih danes poznamo kot koralne grebene, npr. Veliki koralni greben na vzhodni obali Queenslanda v Avstraliji. Dolg je več, kot 1900 km in dosega širino med 30 in 150 km |
| koralezko arrezife | koralni greben Koralni grebeni so zgrajeni iz ogrodij grebeno-gradnih koral, majhnih primitivnih morskih živali, drugih morskih živali in alg, nastajajo v času več tisoč let. Pojavljajo se v čistih, plitvih in dobro osvetljenih morjih. Koralni grebeni so eno izmed najbolj produktivnih in raznolikih ekosistemov, ocenjuje se, da se v njih nahaja okoli 12% svetovnih ribjih zalog. So zelo občutljivi na spremembe v okolju, še zlasti na onesnaževanje, saj povzroči motnost vode. Potrebujejo svetlobo za proces fotosinteze, ki poteka v algah. Kot drevesa, tudi korale odražajo stanje okolja, kjer rastejo, so pokazatelj za onesnaženje morij, spremembe v temperaturi morske vode in druge vodne značilnosti |
