karbonoIV oxido |
ogljikov dioksid (Brezbarven plin z rahlim vonjem in okusom. Atmosferski ogljikov dioksid je vir ogljika za rastline. Ker je ogljikov dioksid težji od zraka in ne omogoča gorenja, se ga uporablja za gasilne aparate. Je naravna sestavina ozračja, sam po sebi relativno neškodljiv, vendar igra pomembno vlogo pri pojavu tople grede. Nastaja pri procesu gorenja fosilnih goriv, ko ogljik v gorivih reagira s kisikom. Nastaja tudi pri dihalnem procesu živih bitij. Nujno potreben je za prehranjevanje rastlin, v oceanih je fitoplankton zmožen absorbirati in sprostiti velike količine tega plina) |
|
karbonoII oxido |
ogljikov monoksid (Brezbarven, zelo strupen, nekorozivni plin, brez vonja in okusa, ki ima približno isto gostoto kot zrak. Zelo vnetljiv, v zraku gori s svetlomodrim plamenom. Čeprav je vsaka molekula CO sestavljena iz enega atoma ogljika in enega atoma kisika, je po obliki zelo podoben kisikovi molekuli (dva atoma kisika), kar je pomembno glede na to, kako nevaren je) |
|
karburol |
mešanica bencina in alkohola (Zmes 80% ali 90% bencina in 20% ali 10% etilnega alkohola, uporablja se kot gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem) |
|
kardiologia |
kardiologija (Preučevanje srca) |
|
karga iraunkor |
stalna obremenitev (Množina onesnaževal v enakomernem toku, za razliko od nenadnega dotoka) |
|
karga kritiko |
kritična obremenitev (Maksimalna obremenitev, ki jo še dopustna za nek sistem, preden se ji ukloni) |
|
karga negoziagarri |
prenosljiva pristojbina/taksa |
|
karga-ahalmen ekologiko |
ekološka nosilnost (1. Maksimalno število vrst, ki je še sprejemljivo na nekem območju v najtežjem delu leta, ali maksimalna količina biomase, ki jo lahko neko območje vzdržuje. 2. Maksimalno število pašnih živali, ki jih neko območje še lahko sprejme, ne da bi zaradi tega začelo propadati; sprejemljivost okolja) |
|
karga-baremo finko |
fiksen cenik storitev |
|
Karibe |
karibsko območje (Geografska regija, ki na jugu meji na Južno Ameriko in Panamo, na zahodu na Srednjo Ameriko, in obsega Zahodnoindijsko otočje in njim bližnje otoke ter Karibsko morje, ki je del zahodnega Atlantskega oceana) |
|
karst |
kras (1. Nemška izpeljanka srbohrvaškega izraza, ki se nanaša na tip površja, za katerega je značilno raztapljanje apnenca, odsotnost površinskega odtoka, številne luknje, depresije v tleh in razpoke, udorne strukture ter razvejan podzemni odtočni sistem. 2. Vrsta reliefa, ki se izoblikuje na apnencu, sadri in drugih kamninah z raztapljanjem. Zanj so značilni požiralniki, jame in podzemni odtok. Etimologija (izvor besede): nemški izraz z jugoslovanskega območja Krasa (Krš). Apnenčasta planota v Dinarskih Alpah na severozahodu Jugoslavije in severovzhodu Italije) |
|
karta |
zemljevid |
|
karta |
karta (Običajno ploščat prikaz fizičnih in političnih potez zemeljskega površja, ki jih kaže v njihovih individualnih oblikah, velikostih in odnosih v skladu z dogovorjenim načinom predstavitve) |
|
kartografia |
kartiranje (Proces izdelave zemljevida nekega področja, posebej terensko delo, ki je nujno za njegovo izdelavo) |
|
kartografia |
kartografija (Izdelava zemljevidov in kart, ki je namenjeni prikazu prostorskih razporeditev na različnih delih zemeljskega površja) |
|
Kaspiar itsasoa |
Kaspijsko morje |
|
katalisi |
kataliza (Pojav, kjer relativno majhna količina neke snovi pospeši hitrost kemične reakcije, ne da bi se sama porabila) |
|
katalizatzaile |
katalizator (Snov, ki vpliva na hitrost kemične reakcije, sama pa se pri tem ne spremeni. Katalizatorji običajno pospešijo reakcijo (pozitivni katalizator), lahko pa jo tudi upočasnijo (negativni)) |
|
katamaran |
plovilo z dvojnim dnom (Naftni tanker z dvojnim dnom, ki zadošča predpisanim varnostnim pogojem prevoza nafte. Med zahtevami sta tudi minimalna globina in širina dvojnega dna) |
|
katastrofe |
katastrofa (Nenadna, na velikem območju razširjena nesreča ali katastrofa, ki zelo presega dohodke nekega območja ali regije) |
|