| environ. |
kras 1. Nemška izpeljanka srbohrvaškega izraza, ki se nanaša na tip površja, za katerega je značilno raztapljanje apnenca, odsotnost površinskega odtoka, številne luknje, depresije v tleh in razpoke, udorne strukture ter razvejan podzemni odtočni sistem. 2. Vrsta reliefa, ki se izoblikuje na apnencu, sadri in drugih kamninah z raztapljanjem. Zanj so značilni požiralniki, jame in podzemni odtok. Etimologija (izvor besede): nemški izraz z jugoslovanskega območja Krasa (Krš). Apnenčasta planota v Dinarskih Alpah na severozahodu Jugoslavije in severovzhodu Italije |
