 |
A B D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Z Ċ Ġ Ħ Ż << >>
| Terms for subject Environment (11156 entries) |
| ħsara lill-annimali | ki jo povzročijo živali (Škoda, ki jo v okolju povzročijo živali, kot npr. čezmerna paša, poteptano območje, itd. Škoda, ki nastane pri čezmerni paši se lahko zmanjša tako, da se pravilno razporedi objekte za napajanje živine, s tem zmanjšamo pot, ki jo dnevno prehodi živina. Paša na drugih delih pašnika omogoča ponovno rast trave na popasenih območjih (rotiranje). Nekaj ozemlja je možno povrniti v prvotno stanje tudi tako, da se pase zgolj eno sezono na istem območju. Živali lahko poškodujejo posevke tudi tam, kjer kmetijska zemljišča mejijo na divjino ali rezervat za divjad. Divjad lahko z boleznimi tudi okuži cenjeno domačo živino. Čezmerno gojenje živine povzroča resno poslabšanje habitata, tako, da je do neke mere ta dejavnost kontraproduktivna) | |
| ħsara lill-foresti | škoda v gozdovih (Zmanjšanje števila dreves v gozdovih zaradi kislih padavin, gozdnih požarov, onesnaženega zraka, krčenja gozdov, škodljivcev in drevesnih bolezni, divjadi, itd) | |
| ħsara lill-ħamrija | poškodbe tal (Prst, ki je poslabšana zaradi človeških dejavnosti. Raziskava iz leta 1992, ki jo je plačal UNEP, je odkrila, da je od leta 1945 približno 10,5% svetovne vegetativne površine resno poškodovane zaradi človeških dejavnosti. Raziskava je ugotovila, da je bilo veliko škode prikrite s splošnim dvigom svetovne poljedeljske proizvodnje, ki je rezultat širšega namakanja, boljših različic rastlin in večje uporabe produkcijskih sredstev, kot so gnojila in pesticidi. Več kot ene tretjina poškodovane zemlje je v Aziji, skoraj tretjina v Afriki in četrtina v Srednji Ameriki. Nekaj zemlje je tako poškodovane, da obnova ni mogoča. Največji vzroki poslabšanja prsti so prekomerna paša, neprimerni poljedeljski postopki in krčenje gozdov) | |
| ħsara mill-inserzjonijiet | škoda zaradi imisij (Škoda, ki jo povzroči onesnaženje z emisijami iz določenega vira) | |
| ħsara minn manuvri militari | ki jo povzročijo vojaški manevri (Poškodba ali škoda, ki je nastala zaradi načrtnih premikov vojaških sil ali zaradi taktičnih vaj, ki simulirajo vojaške operacije in se izvajajo za urjenje ali za ocenjevalne namene) | |
| ħsara mir-radjazzjoni | ki jo povzroči sevanje (Somatske in genske poškodbe živih organizmov, ki ji povzroči izpostavljenost ionizirnemu sevanju) | |
| ħsarat b'riżultat tal-maltemp /tat-tempesta | ki jo povzroči nevihta (Nevihte lahko povzročijo poplave in škodo na pridelku, lahko izruvajo drevesa, poškodujejo strehe in dimnike, polomijo okna, prevrnejo tovornjake, vplivajo na promet, sporazumevanje in dobavo energije. Prav tako lahko odložijo gradnjo in uničijo tradicionalne razpoznavne znake. V bolj nasilni obliki lahko povzročijo resno škodo in tudi izgubo življenj) | |
| ħsarat b'riżultat tal-maltemp /tat-tempesta | ki jo povzroči nevihta (Nevihte lahko povzročijo poplave in škodo na pridelku, lahko izruvajo drevesa, poškodujejo strehe in dimnike, polomijo okna, prevrnejo tovornjake, vplivajo na promet, sporazumevanje in dobavo energije. Prav tako lahko odložijo gradnjo in uničijo tradicionalne razpoznavne znake. V bolj nasilni obliki lahko povzročijo resno škodo in tudi izgubo življenj) | |
| ħsejjes ambjentali | hrup okolja (Zvok in značilnosti zvokov iz vseh virov v okolici) | |
| ħsejjes ambjentali | okoljski hrup | |
| ħsejjes ambjentali | hrup okolja (Zvok in značilnosti zvokov iz vseh virov v okolici) | |
| ħsejjes tal-annimali | hrup živali (Hrup, ki ga povzročajo živali, kot npr. psi, kot hišni ljubljenčki v pesjakih ali domovih) | |
| ħsejjes tal-annimali | hrup živali (Hrup, ki ga povzročajo živali, kot npr. psi, kot hišni ljubljenčki v pesjakih ali domovih) | |
| ħtieġa alimentari bażika | osnovna potreba po hrani (Minimalna zahteva po hrani za ohranjanje življenja, zdravja in rasti za osebo določene starosti, spola, fiziološkega stanja in glede na stopnjo telesne aktivnosti) | |
| ħtieġa alimentari bażika | osnovna potreba po hrani (Minimalna zahteva po hrani za ohranjanje življenja, zdravja in rasti za osebo določene starosti, spola, fiziološkega stanja in glede na stopnjo telesne aktivnosti) | |
| ħtieġa għal djar | potreba po stanovanjih | |
| ħumus | humus (Bolj ali manj razgrajen organska snov v prsti. Humus ni le vir mineralnih soli, ki jih potrebujejo rastline, ampak tudi izboljša teksturo prsti in zadržuje vodo, preprečuje odmakanje hranil iz prsti) | |
| ħumus | humus (Bolj ali manj razgrajen organska snov v prsti. Humus ni le vir mineralnih soli, ki jih potrebujejo rastline, ampak tudi izboljša teksturo prsti in zadržuje vodo, preprečuje odmakanje hranil iz prsti) | |
| ħut | riba (Mrzlokrvni vodni vretenčarji) | |
| ħut li għadu kemm faqqas | ribji zarod |